Wednesday, August 26, 2015

Tujina - Eno leto

Danes je točno 1 leto odkar sem zapustila varno zavetje doma. Kar nekaj stvari se je postavilo na mesto, kar nekaj stvari se je sesulo in kar nekaj stvari sem spoznala in se naučila.
Sama sem postala mnogo bolj samostojna, vendar veliko bolj ranljiva, ampak ta ranljivost me je naredila še močnejšo. Priznati svojo ranljivost ni ravno lahko, je pa lepo. Ob današnji obletnici se morem zahvaliti vsem tistim, ki ste mi pomagali tako ali drugače. Denis in Tamara, hvala za besede in vso podporo, ki ni bila majhna. Mišela, hvala ti za vse tiste ure, ki si me poslušala in ti nikoli ni bil problem. Karmen, hvala za vse nasvete, za vse razlage. Mami in ati, moj odhod vaju/nas je tako močno povezal, in ponosna sem na vaju. Hvala za vse ♥ Nina, hvala ker si. Maja, tvoja bližina je zame takšno olajšanje. Metka, samo en čudovit mail od moje bivše šefice, mi je dal toliko, kot mi včasih ure in ure dolgi pogovori ne dajo. Ksenija in teta Ida, hvala za spodbudo, da pišem nove objave in da vem zakaj jih pišem. Hvala tudi Ljubici, Mateji, Simonu, Patriciji, Nini J. ter vsem ostalim ki se spomnite name in mi pišete. Na koncu pa seveda hvala tudi tebi Rok, ker skrbiš zame, ker ti je mar, ker prenašaš moje dobre in slabe dni… ♥ *:
Večina vas ste  bili še preden sem pobrala šila in kopita in zdaj vidim, da sem izbirala prave osebe, saj še vedno ostajate. ♥ In nekaj vas je, ki sem vas spoznala tukaj in upam da bomo gradili lepa prijateljstva. 

Z mami in atijem pred odhodom.

Z nečakinjo v Sloveniji.


Kakorkoli za danes več ne bom dolgovezila, so bili lepi časi in težki časi, so bile solze in smehi, so bile bedarije in poučne lekcije, je bilo vse to in še več. Ampak niti sekunde preživete tukaj, mi ni žal.
Zdaj lani ob tem času sem bila nekje med oblaki, namenjena sem. Zdaj pa se grem hladit v atlantski ocean, zato letim novim dogodivščinam naproti. Se vidimo nekje na poti. (;

Rada vas imam, Evelina

14 comments:

  1. vedno ko berem tvoje bloge se mi zdi kot da ti je ful hudo tam, da komaj čakaš da prideš nazaj ampak nemoreš?

    ReplyDelete
    Replies
    1. 1. Zakaj ne bi mogla? Ko bom hotla bom s prvim letalom letela nazaj v Slovenijo ali za vedno, če bom tako želela, ali pa na dopust, ko bo to mogoče...
      2. Nikoli nisem napisala, da je lahko... Sem pa celo v tej objavi napisala, da mi ni žal niti sekunde preživete tukaj... Ne vem kako dobro si prebral/a to objavo.. (;
      3. Kaj me pogrešaš? :D
      Upam, da je zdaj malo bolj jasno. Jaz sem iskrena, če pač nekateri ne verjamete mojim besedam, pa ni moj problem... Pozdrav (:

      Delete
  2. lepe pozdrave! :) vse dobro še naprej!

    ReplyDelete
  3. Točno tako. Kljub temu sem srečna (:

    ReplyDelete
  4. Morem povedat, da te že kar nekaj časa berem, vendar ker nimam svojega osebnega bloga tudi nič ne komentiram. Sedaj pa sem se odločla, da ti povem, da se mi zdiš super punca in da občudujem tvoj pogum... Tako mlada pa tako pogumna...bravo...potrebno si je upati...in uživati življenje. Bodi srečna, to je vse kar šteje :-)

    Lp
    Samanta

    ReplyDelete
    Replies
    1. Sem zelo vesela, ko kdo napiše kakšen komentar, čeprav nima osebnega bloga in ga ne poznam. Tako da kar z besedo na dan (: Mislim, da je fajn da je vsaj neka komunikacija med bralci in nas ki pišemo (: Hvala za te besede, mi res veliko pomenijo.
      En lep pozdrav nazaj, E

      Delete
  5. Oo ne morem verjet, da je že eno leto mimo! Iz dneva v dan se čudim kam leti ta čas! Mi kar ni jasno :D Verjamem, da ti kljub težkim časom ni žal, da si tam, ker vsi pozitivni trenutki odtehtajo slabe. Čez leta se boš najbolj spominjala dobrih, slabim se boš verjetno le še nasmehnila ;) Uživaj!! :))

    ReplyDelete
    Replies
    1. Tudi v življenju nasploh, če se ne seliš so dobri in slabi trenutki in mislim, da dobri vedno odtehtajo slabe.. Tako je isto, kot si napisala v mojem primeru... Bom! Pa ti tudi nujno! :D

      Delete
  6. Vesela zate, da si poslušala srce in šla! <3 :)
    In kot sem že napisala na FB: sploh ne morem verjeti, da je tega že leto dni! :)

    ReplyDelete
  7. Najpomembnejše je, da kljub temu, da je bilo težko ti ni žal niti sekunde, da si šla in si kjer si :) ko se ljudje spustimo v neznano, ni enostavno, vendar najbolj pomemben je občutek na koncu, da kljub vsem "slabim" in težkim rečem, nam ni žal, da smo to naredili in tvegali. Čestitke za pogum tudi z moje strani ;)

    ReplyDelete
  8. Me veseli, da uživaš in da so pravi prijatelji ostali s teboj :) Veliko nepozabnih dogodivščin ti želim :)

    ReplyDelete
  9. Občudovanja vreden je ta tvoj pogum ;) Vse dobro še naprej!

    ReplyDelete